Kako je tovarniška delavka v Hongkongu postala "milijarderka, ki je zgradila Peking"

Obdobje med letoma 1995 in 2015 je zaznamovalo največje obdobje urbanizacije v 5.000 let dolgi zgodovini Kitajske. Pomembno vlogo je pri tem odigrala nepremičninska družba SOHO China, ki je vodila preoblikovanje mestnih središč in svoji soustanoviteljici Džang Šin prinesla vzdevek "ženska, ki je zgradila Peking".

Džang, rojena leta 1965, je odraščala v času kulturne revolucije Mao Cetunga, ko je, kot pravi, okoli sebe videvala le "sive, brezizrazne" ljudi. Leta 1980 se je preselila v Hongkong, kjer je šest dni na teden delala za tovarniškimi montažnimi linijami. Po petih letih si je prihranila dovolj denarja za študij na univerzah v Sussexu in Cambridgu, piše Wall Street Journal (WJS).

Med študijem v Angliji je dodatno zaslužila v prodajalni rib in krompirčka v kraju Cowley pri Oxfordu, ki jo je vodil kitajski par. Zaradi varčevanja je vedno ugašala luči, metanje hrane pa ji je bilo tuje, zato je pogosto pojedla vse, kar je dobila. "Še vedno hranim stara oblačila," pravi in dodaja, da svojega sloga ne spreminja veliko, zato lahko ista oblačila nosi tudi po 15 let.

Z dvema diplomama iz ekonomije se je leta 1995 vrnila na Kitajsko, v času "neverjetnega trenutka za mobilizacijo celotne države v urbanizacijo".

V obdobju, ko so začeli rasti njeni nebotičniki, se je že teden dni po poznanstvu zaročila s svojim bodočim možem Panom Šijijem, s katerim je ustanovila SOHO China. "Mislim, da za zaljubljenost ne potrebujete niti štirih dni," je dejala.

Občutek za pravi trenutek

Njen občutek za pravi trenutek se je pokazal tudi kasneje. Med finančno krizo leta 2008 je kupovala tuja premoženja, desetletje pozneje pa začela prodajati premoženje na Kitajskem, ko se je trg ohlajal. Obe potezi se danes zdita izjemno preroški, piše WSJ. Džang z družino zdaj živi v New Yorku, kjer še naprej ustvarja in producira filme.

O Pekingu, katerega podobo je pomagala soustvariti, danes pravi: "Ironično je, da danes vidite bleščeče nove stavbe. Toda pod vsem tem sijajem se skriva žalost zaradi izgubljenih priložnosti."

V pogovoru za WSJ se je spomnila svojih začetkov, ko je med delom v tovarni razmišljala le o tem, kako pobegniti. Delo je opisala kot naporno in monotono, pri katerem je bila ključna hitrost, saj je bila plačana po kosu. "Več kot narediš, več zaslužiš," je dejala.

Spomnila se je tudi prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SOHO China leta 2007, ko je kot lastnica javnega podjetja prvič dobila svojo "ceno". Vrednost podjetja je takrat znašala okoli štiri milijarde dolarjev, vendar, kot pravi, se zaradi tega ni počutila nič drugače.

Kljub velikemu bogastvu, ki ga je ustvarila z več kot 46 milijoni kvadratnih metrov zgrajenih površin, pravi, da jo mati še danes kritizira. "Pogosto misli, da stvari nikoli nisem zares razumela," je dejala.

Na koncu je za WJS še poudarila, da jo izkušnje iz mladosti še vedno zaznamujejo. "Še vedno imam občutek, da me lahko vržejo kamorkoli in bom našla način, da preživim."